Prvo poglavje
FRANČIŠKOV SVETNI RED (FSR) *

Člen 1

Med duhovnimi družinami, ki jih je Sveti Duh vzbudil v Cerkvi, združuje Frančiškova družina vse tiste člane božjega ljudstva, laike, redovnike in duhovnike, ki čutijo, da so poklicani hoditi za Kristusom po stopinjah svetega Frančiška Asiškega.
Na različne načine in v raznih oblikah, toda v živi medsebojni povezavi, žele uresničiti v življenju in pri poslanstvu Cerkve karizmo skupnega serafskega očeta.

Člen 2

V okviru te družine ima Frančiškov svetni red svoje posebno mesto.
Oblikuje se kot organska zveza vseh katoliških bratstev, ki so razširjena po vsem svetu in odprta vsem skupinam vernikov. V njih se bratje in sestre, ki jih spodbuja Duh, da bi v svojem svetnem stanu dosegli polnost ljubezni, z zaobljubo obvežejo, da bodo živeli evangelij po zgledu svetega Frančiška in s pomočjo tega Vodila, ki ga je potrdila Cerkev.

Člen 3

Sedanje Vodilo, po Memoriale Propositi - Spomenici o načinu življenja (1221) in po Vodilih, ki sta ju odobrila papeža Nikolaj IV. in Leon XIII., prilagaja Frančiškov svetni red zahtevam in pričakovanju Cerkve in spremenjenim razmeram časa. Vodilo razlaga Sveti sedež, bolj natančne določbe pa bodo v Generalnih konstitucijah in posebnih statutih.

Drugo poglavje
NAČIN ŽIVLJENJA

Člen 4

Vodilo in življenje Frančiškovih bratov in sester v svetu je: izpolnjevati evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa po zgledu svetega Frančiška Asiškega, ki ga je Kristus navdihoval in mu bil središče življenja z Bogom in ljudmi. Kristus, dar Očetove ljubezni, je pot k Očetu; je resnica, v katero nas uvaja Sveti Duh, in je življenje, za katero je prišel, da bi nam ga dal v izobilju.
Frančiškovi bratje in sestre v svetu naj si prizadevajo, da bodo pogosto prebirali evangelij, ko prehajajo od evangelija v življenje in iz življenja k evangeliju.

Člen 5

Frančiškovi bratje in sestre v svetu naj torej iščejo živo in dejavno Kristusovo osebo v bratih in sestrah, v Svetem pismu, v Cerkvi in v bogoslužnih opravilih. Navdih in usmeritev njihovega evharističnega življenja naj bo vera svetega Fran­čiška, ki je rekel: »Na tem svetu ne vidim od najvišjega Božjega Sina nič telesnega, razen njegovega presvetega Telesa in predragocene Krvi.«

Člen 6

S Kristusom pokopani in od mrtvih vstali po krstu, ki jih naredi za žive ude Cerkve in jih po zaobljubi z njo še tesneje povezuje, naj postanejo priče in orodje njenega poslanstva med ljudmi, ko oznanjajo Kristusa z življenjem in besedo.
Navdihnjeni od svetega Frančiška in z njim poklicani k obnovi Cerkve naj se goreče trudijo, da bodo živeli v polni skupnosti s papežem, škofi in duhovniki v zaupnem in odkritem dialogu o apostolski dejavnosti.

Člen 7

Kot »spokorni bratje in sestre« naj v moči svojega poklica in spodbujeni od notranje razgibanosti evangelija priličijo svoj način mišljenja in ravnanja Kristusovemu s pomočjo dokončnega in popolnega spremenjenja, ki ga evangelij imenuje »spreobrnjenje« in je zaradi človeške slabosti potrebno vsak dan.
Na tej poti obnove je zakrament sprave prednostno znamenje Očetovega usmiljenja in vir milosti.

Člen 8

Kakor je bil Jezus pravi častilec Očeta, tako naj bo molitev in premišljevanje duša njihovega življenja in delovanja.
Udeležujejo naj se zakramentalnega življenja Cerkve, predvsem evharistije. Pridružijo naj se liturgični molitvi v eni od oblik, ki jih je Cerkev predložila, in tako podoživljajo skrivnosti Kristusovega življenja.

Člen 9

Devico Marijo, ponižno Gospodovo služabnico, pokorno Njegovim besedam in navdihom, je Frančišek obdal z neizrekljivo ljubeznijo in jo določil za varuhinjo in priprošnjico svoje družine. Frančiškovi bratje in sestre v svetu naj ji izpričujejo svojo gorečo ljubezen s posnemanjem njene brez­pogojne pokorščine ter v zaupljivi in zbrani molitvi.

Člen 10

Združeni z Jezusovo odrešilno pokorščino, ki je svojo voljo izročil v Očetove roke, naj zvesto izpolnjujejo svoje poklicne dolžnosti v raznih življenjskih okoliščinah. Posnemajo naj Kristusa, ubogega in križanega, in naj pričajo zanj tudi v težavah in preganjanju.

Člen 11

Kristus je v zaupanju v Očeta zase in za svojo Mater izbral ubogo in ponižno življenje, čeprav je pozorno in ljubeznivo cenil ustvarjene reči. Tako naj tudi Frančiškovi bratje in sestre v svetu skušajo najti pravi odnos pri izbiri in uporabi časnih dobrin in naj bodo skromni v svojih osebnih potrebah. Naj se tudi zavedajo, da so po besedah svetega evangelija oskrbniki dobrin, ki so jih prejeli v korist božjih otrok.
V duhu »blagrov« naj se trudijo, da bi svoja srca očistili vsake nagnjenosti in poželjivosti po posesti in oblasti, kot se spodobi »popotnikom in tujcem« na poti v Očetovo hišo.

Člen 12

Kot priče prihodnjih dobrin so dolžni, da se zaradi poklica, ki so si ga izbrali, trudijo za čistost srca. Tako naj postanejo svobodni za ljubezen do Boga ter do bratov in sester.

Člen 13

Kakor gleda Oče v vsakem človeku svojega Sina, Prvorojenca med mnogimi brati, tako naj Frančiškovi bratje in sestre v svetu sprejemajo vse ljudi ponižno in vljudno kot Gospodov dar in Kristusovo podobo.
Duh bratstva naj jih razveseljuje in jih naredi pripravljene, da se bodo izenačili z vsemi ljudmi, posebno z najmanjšimi. Zato naj skušajo ustvariti življenjske razmere, ki bodo vredne ustvarjenih bitij, ki jih je Kristus odrešil.

Člen 14

Z vsemi ljudmi dobre volje so poklicani graditi bolj bratski in evangeljski svet, da bi se dopolnilo božje kraljestvo. Zavedajo naj se, da vsakdo, »ki sledi Kristusu, popolnemu Človeku, sam postaja vedno bolj človek«. Zato naj svoje dolžnosti opravljajo odgovorno v duhu krščanskega služenja.

Člen 15

Naj bodo navzoči s pričevanjem svojega človekoljubnega življenja, pa tudi s pogumnim osebnim in skupnim delovanjem za pospeševanje pravičnosti, še posebno v javnem življenju. Zavzemajo naj se za take konkretne predloge, ki so v skladu z vero.

Člen 16

Delo naj cenijo kot dar in kot deležnost pri stvarjenju, odrešenju in služenju človeški skupnosti.

Člen 17

V svojih družinah naj živijo v Frančiškovem duhu miru, zvestobe in spoštovanja življenja. Prizadevajo naj si, da bodo znamenje v Kristusu že obnovljenega sveta.
Posebno poročeni, ki žive iz milosti zakona, naj v svetu pričajo o Kristusovi ljubezni do njegove Cerkve. S preprosto in iskreno krščansko vzgojo, pozorni na poklic vsakogar, naj skupaj s svojimi otroki veselo potujejo na svoji človeški in duhovni poti.

Člen 18

Spoštujejo naj druge stvari, tako žive kot nežive, ki »nosijo pečat Najvišjega«, in naj se trudijo, da skušnjavo izkoriščanja premagajo s Frančiškovim duhom vesoljnega bratstva.

Člen 19

Kot nosilci miru naj se zavedajo, da ga je treba neprestano graditi; z dialogom naj iščejo pota edinosti in bratskega razumevanja in naj zaupajo v navzočnost Božjega kvasa, ki je v človeku, in v preoblikovalno moč ljubezni in odpuščanja.
Oznanjevalci popolnega veselja naj ob vsaki priložnosti skušajo drugim prinašati veselje in upanje.
Vcepljeni v Kristusovo vstajenje, ki daje pravi smisel sestri Smrti, naj z vedrim mirom čakajo na dokončno srečanje z Očetom.

Tretje poglavje
ŽIVLJENJE V BRATSTVU

Člen 20

Frančiškov svetni red se deli na bratstva na raznih ravneh: krajevno, pokrajinsko, narodno in mednarodno. Vsako od njih je v Cerkvi posebna pravna oseba.Ta bratstva raznih ravni so med seboj urejena in povezana po načelih tega Vodila in po Konstitucijah.

Člen 21

Na raznih ravneh spodbujata in vodita vsako bratstvo svet in minister (ali predsednik), ki ju po določbah Konstitucij izvolijo bratje in sestre z zaobljubo.
Njuna služba, ki je začasna, je služba razpoložljivosti in odgovornosti za posameznike in celo skupnost.
Po Konstitucijah se notranja zgradba posameznih bratstev pod vodstvom svojega sveta organizira glede na različne potrebe njihovih članov in krajev.

Člen 22

Krajevno bratstvo mora biti kanonično ustanovljeno. Tako postane osnovna celica celotnega reda in znamenje vidne Cerkve, ki je občestvo ljubezni. Krajevno bratstvo mora biti prednostno območje, kjer se razvija čut za Cerkev in duhovne poklice Frančiškovih bratov in sester ter spodbuja apostolsko življenje svojih članov.

Člen 23

Prošnje za sprejem v Frančiškov svetni red je treba pred­ložiti krajevnemu bratstvu. Njegov svet odloča o sprejemu novih bratov in sester.
Vključevanje v bratstvo se uresničuje v času uvajanja in začetne vzgoje, ki traja vsaj eno leto, in z zaobljubo Vodila. Za postopno rast na tej poti si prizadeva vse bratstvo s svojim načinom življenja. Starost, ki je potrebna za zaobljubo, in razpoznavni znak bratov in sester FSR naj določi statut.
Zaobljuba je po svoji naravi večna obveznost.
Člani, ki bi se znašli v posebnih težavah, se lahko o svojih problemih bratsko pogovorijo s svetom. Za izstop ali dokončen odpust iz reda, če bi bil potreben, je pristojen svet bratstva v skladu s Konstitucijami.

Člen 24

Za pospeševanje občestva med člani naj svet poskrbi za redne sestanke in pogosta srečanja, tudi z drugimi Frančiškovimi skupinami, posebno z mladinskimi. Pri tem naj uporablja najbolj primerna sredstva za rast v Frančiškovem duhu in cerkvenem življenju, ko vsakogar spodbuja za življenje v bratstvu.
Tako občestvo naj se nadaljuje tudi z rajnimi  brati in sestrami, ko darujemo molitve za njihove duše.

Člen 25

Za stroške, ki so potrebni za življenje bratstva in za stroške pri bogoslužju, apostolatu in dobrodelnosti, naj vsi bratje in sestre prispevajo po svojih možnostih. Krajevna bratstva naj poskrbijo za kritje stroškov svetov višje ravni.

Člen 26

V znamenje resničnega občestva in medsebojne odgovornosti naj sveti na raznih ravneh, v skladu s Konstitucijami, poprosijo predstojnike štirih Frančiškovih redovnih družin za redovnike, ki so primerni in pripravljeni nuditi duhovno pomoč, saj je svetno bratstvo že stoletja povezano z njimi.
Da bi pospeševali zvestobo karizmi in izpolnjevanje Vodila in bi imeli več pomoči v življenju bratstva, naj minister ali predsednik, v soglasju s svojim svetom in v skladu s Konstitucijami večkrat prosi pristojne redovne predstojnike za pastoralni obiskin odgovorne na višji ravni za bratski obisk.
»Kdor bo to spolnjeval, naj ga v nebesih napolni blagoslov najvišjega Očeta in na zemlji naj ga napolni blagoslov njego­vega ljubljenega Sina s Svetim Duhom Tolažnikom ...«
(Blagoslov sv. Frančiška)

Opomba:
* FSR = Frančiškov svetni red, ki se imenuje tudi Frančiškovo svetno bratstvo s kratico T.O.F. = Tertius Ordo Franciscanus - Frančiškov tretji red.

Vodilo je potrdil papež Pavel VI. 24. junija 1978. Novi Zakonik cerkvenega prava = ZCP pa je potrdil papež Janez Pavel II. 25. januarja 1983. Zato so opombe v tem Vodilu št. 6, 34, 35, 37, 41 in 42 iz starega ZCP. V novem ZCP veljajo za FSR predvsem določbe v kan. 298 - 320 in 731 - 746 in drugi splošni predpisi cerkvenega prava.

Nazaj