Srečanje našega krajevnega bratstva  v soboto, 2.februarja 2008, je sovpadlo z dnem posvečenega življenja. Tako smo se še posebej zahvalili Gospodu, da nas povezuje v svetni red, ki ima tako velikega vzornika in kjer se družimo mladi in malo manj mladi, skupaj pa smo Frančiškova družina.

In prav o taki povezavi je govoril naš tokratni gost, dr. Jože Ramovš, strokovnjak za medgeneracijske odnose. V svojem predavanju, ki ga je naslovil: Družina – šola odnosov med ljudmi, je najprej poudaril, da so odnosi med generacijami osnova za preživetje evropske družbe. Tega se zaveda tudi evropska politika in kot rezultat njenega prizadevanja je izšla zelena knjiga z naslovom Nova solidarnost med generacijami.

Dr. Ramovš je opozoril, da je glavni poudarek knjige na četrti božji zapovedi, oz. da je ta zapoved na novo ovrednotena. Četrta božja zapoved nikoli ni bila namenjena otrokom pač pa že od Mojzesa dalje srednji generaciji, saj ščiti nemočne stare ljudi pred tem, da bi srednja generacija pozabila nanje.

Sledilo je nekaj besed o družini, kajti vsi odnosi se tam začnejo in tudi končajo. Vsak človek na planetu je družinski človek, ker je vsak rojen v družini (čeprav je kdaj kakšna družina tudi okrnjena). Vsak ima brate, sestre, tete in strice, stare starše …Vsak otrok je družinski človek, čeprav morda ne pozna očeta. Družinski ljudje so tudi vsi tisti, ki ostanejo samski, ker imajo še vedno spomin na mater, na družino, kjer so se naučili osnovnih vzorcev za odnose, govorice …

Družina je lahko tudi duhovna. Vsi redovi govorijo o bratih in sestrah. Tudi tu gre za družinski odnos, čeprav ni krvne povezave. Vsak, ki živi bolj duhovno življenje, moli za otroke, vernike, cerkev. Tako živi za nekoga in je povezan z enako starimi, mlajšimi ali starejšimi.

                                              

Dr. Ramovš je poudaril, koliko mlade generacije se izgubi v omamah in ne gre v samostojno življenje in ne razmišlja o družini. Poudaril je, da je tudi »večni« študij oz. diploma na treh fakultetah in posledično pričetek zaposlitve po 35.letu, izmikanje samostojnemu življenju in družini.
Svetoval je, da bi vsak človek moral imeti v vsakem obdobju svojega življenja stik z vsaj eno osebo iz vsake generacije, in to vsaj enkrat na teden. Danes je to še lažje, saj nas zbližujejo mobilni telefoni in elektronska pošta. Poveže nas tudi molitev.
Za zaključek pa nas je še enkrat spomnil, da danes največ ljudi trpi zaradi slabih odnosov ter osamljenosti in ne le zaradi onesnaženega okolja. In da je največ, kar lahko naredimo,  prizadevanje za lepše sožitje, za bratstvo z vsemi.

Na besede našega gosta se je navezal tudi p. Stane v uvodu v sveto mašo. Poudaril je, kako so se ob Jezusovem darovanju zbrali pripadniki treh družin: generacijske družine, narodove družine in družine ene vere.

Po sveti maši smo se zbrali še ob čaju, da smo poklepetali z našim gostom in med seboj ter prisluhnili sestri Jelki, ki nam je pripovedovala o vseh tistih članih naše Frančiškove družine, ki se zaradi starosti ali bolezni ne morejo več udeleževati srečanj. Namreč sestra Jelka, sestra Mojca in brat Slavko jih redno in z veseljem obiskujejo.

Čas je kar prehitro potekel in odšli smo vsak v svojo ožjo družino, da še enkrat razmislimo o besedah našega gosta.

                                         
Sestavila:s.Irena
nazaj