Repnje 13. - 15.marca 2009  

Bliža se Velika noč, ko bodo zadoneli zvonovi, ko bo duhovnik spet zapel alelujo, ko bodo naša srca praznična in polna občudovanja in hvaležnosti – Gospod je vstal! Za nas vse! Nič zato, če nas včasih razjedajo dvomi in se zdi, da ni poti. Vedno lahko prinesemo pred Gospoda vse – žalost, razočaranje, osamljenost, veselje, spoštovanje, hvaležnost … Naš dobri Oče je.

In zato smo se nekateri bratje in sestre zbrali na krajših duhovnih vajah, ki jih je vodil naš duhovni asistent pater Stane Zore, da se za hip ustavimo in izstopimo iz vsakodnevnega hitenja, da prisluhnemo patru Stanetu, svoja srca še bolj odpremo Božji besedi, stopimo korak naproti svojim bratom …

                                            Dom Matere Margarete v  Repnjah

V svoje varstvo so nas sprejele Šolske sestre sv.Frančiška Kristusa Kralja v Repnjah in nam ponudile sobe v Domu Matere Margarete. Dom je bil dokončan leta 1996 in je res lep.

                   
                             kapela je srce doma                         sv.Frančišek -relief v kapeli 

Pridih domačnosti mu dajejo lesene obloge, gobelini in slike po hodnikih, rože pred vsakim oknom. V kleti je kapela, ki jo krasijo reliefne  plastike, katerih avtorica je ena od sester.
Kapela je srce vsakega doma duhovnih vaj in tu smo se zbirali k  hvalnicam in večernicam,  angelovemu čaščenju, sv. maši - in sem smo prihajali k osebni molitvi.

                                                                tihi kotiček na vrtu

Okolica doma pa je s svojim travniki, njivami in gozdom klicala k sprehodom. Nekateri se nismo upali preveč oddaljiti od doma, pogumnejši pa so si ogledali cerkev sv. Tilna in najpogumnejši so našli razvaline smledniškega gradu.

V uvodnem večeru nas je pater Stane najprej opozoril, da smo vsi navdušeni prenovitelji obličja zemlje, pozabljamo pa, da je treba najprej začeti pri sebi. Ko bomo spremenili sebe, se bo začel spreminjati tudi svet…

Nato se je pater Stane ustavil ob sv. Pavlu. Najprej nam je predstavil njegov življenjepis,  potem njegovo spreobrnjenje. O Pavlovem spreobrnjenju imamo dve pričevanji – prvo pripoveduje  zunanji opazovalec, ki je videl, kaj se je zgodilo na poti v Damask, drugo pripoveduje sv. Pavel sam v Apostolskih delih.

                                                       sveti Pavel sreča Kristusa

»Pavel nagovarja našo pamet,« je rekel pater Stane, »ne upamo pa se prepustiti srca ognju, ki je prežarjal sv. Pavla.« In vendar želi biti sv. Pavel ravno to – želi biti tisti, ki razvnema ljubezen do Jezusa Kristusa. Kajti, ko se je sv. Pavel spreobrnil, ni šlo za spremembo misli, šlo je za spremembo srca.

                                               
                                                                 apostol  narodov

V popoldanskem razmišljanju nas je pater opozoril, da za Pavla rojstvo Jezusa Kristusa ni bilo pomembno. Pomembna je bila velika noč – Jezus je umrl za nas in je vstal za nas. Rojstvo Jezusa pa je bilo pomembno  za sv. Frančiška, ki je hotel podoživeti vse dogodke v Betlehemu, vso revščino hlevčka, ponižnost Boga in je zato postavil prve jaslice.
»Marijin da je bil tisti, ki je dal našemu življenju nov zagon,« nas je opozoril pater Stane. »Marija je Jezusa najprej spočela v srcu, v veri. In tu  se najdemo tudi mi – Jezus se mora spočeti tudi v naših srcih. Rodi pa se potem, ko v njegovem imenu storimo nekaj dobrega za brata.«

V soboto zvečer smo se najprej zbrali ob molitvi križevega pota, ki ga je napisal pokojni gospod Otmar Černilogar,  sklenili pa smo ga z večernicami. Moram priznati, da jih na tak način še nisem molila. Nanizali smo dvanajst očenašev …

V nedeljo dopoldne nas je pater Stane spomnil na Frančiškovo srečanje z gobavcem. Frančišek ni pobegnil, ampak je gobavca v resnici srečal kot človeka, ne kot grožnjo, ne kot nakazo, ne kot smrt in iz tega srečanja je odšel drugačen. In tudi mi moramo oditi drugačni iz srečanja z Jezusom Kristusom, ki nas želi srečati ravno za to, da iz nas naredi novega človeka. In evangelij so ozka vrata.  Ko pa stopimo skozi vrata, se prostor razširi, ker zaživiš v Bogu, ker začneš hoditi v Bogu. In začno se dogajati čudeži, ki jih dela Bog, ker nisi več ovira za njegovo delovanje, ampak kanal, po katerem prihaja na ta svet.

Po kosilu smo se poslovili od sester, od duhovnega voditelja, od članov bratstva, da doma še enkrat premislimo,   kar smo slišali, da prisluhnemo s srcem, ko poskušamo stopati   za Gospodom

Sestavila: s. Irena             
nazaj