15. pokrajinski tabor FSR 28.5.2011 na Planini pod Golico

Saj se spomnite, kaj piše v Hvalnici stvarstva? »Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu, s katerim ohranjaš svoje stvari …«
In prav ta kitica je bila naša popotnica, ko je osem sester našega bratstva v dežju in mrazu čakalo kombi, ki nas bo popeljal na srečanje.

Planina pod Golico, orosena od dežja, a vseeno prelepa pokrajina.

Toda dež in hlad nas nista zmotila. Tudi pater Danilo je v uvodu v mašo poudaril, da je to naša priložnost, da začutimo pravo veselje, kajti samo greh je tisti, ki nas oddalji od Gospoda in skali veselje.

                                                cerkvica na Planini  pod Golico

V pridigi je pater Danilo poudaril, da smo se iz vsakdanjosti dvignili na hrib, da bi se približali Bogu in se okrepili z vero, upanjem in ljubeznijo. V evangeljskem odlomku o soli vidimo najprej Jezusovo poslanstvo – Jezus se je učlovečil, se pomešal med ljudi, nam postal enak, s smrtjo na križu pa se je izničil kakor sol, ki se v hrani raztopi, po vstajenju pa je neviden, toda stalno prisoten. Po njegovi smrti so njegovi učenci šli po svetu in tako ima vse okus po Bogu …

In Jezus Kristus tudi nas pošilja v svet, da bi bili mi tista sol, ki bi varovala svet pred razpadom. Sol je namenjena drugim in tudi mi smo namenjeni drugim, zato pa se je treba potruditi in
darovati …

                   sestre in bratje Frančiškovega svetnega reda

Sveti maši je sledila adoracija. V tišini in zbranosti smo klečali pred Gospodom.
Gospod na oltarju pa je pletel tančico svoje ljubezni – nežno in prosojno, ki je je dovolj za vse ljudi v cerkvi in za vse ljudi sveta. Tako nežna in prosojna je ta tančica, da jo včasih celo spregledamo, toda tako varno nas ovije …

       
                                pred   Najsvetejšim  skupaj  s  Kraljico  miru

Katehezo je oblikoval pater Pepi. Njegovo bogato razmišljanje je objavljeno na spletni strani FSR.

                                        
                      pater Pepi  Lebreht se nam je zdel podoben  svetemu Frančišku

Prebrali smo še pozdravni pismi bratov Stanka Šorlija in Mirka Potočnika, potem pa je nastopil čas, da poiščemo znance in poklepetamo z njimi.
Toplo kosilo nas je pričakalo v skednju. Ves čas smo imeli občutek, kakor da je pri obedu z nami tudi sveti Frančišek.

                                       kosilo  na  skednju nas je ogrelo

Na koncu nas je dodobra nasmejal   igralec  Gregor Čušin s svojo monodramo "Pešec".
   

                                      
                                      igralec Gregor Čušin v monodrami "Pešec"

Prejeli smo še blagoslov in se razšli polni vtisov, bratske povezanosti in veselja, da lahko skupaj s svetim Frančiškom hodimo za Gospodom.

      
                       sestra   Emanuela                                                 brat Peter 

                                                   še zadnji utrinek

Sestavili:  s.Irena Brišnik in  s.Zvezdana Emanuela       
nazaj