Mesec se hitro obrne in v soboto, 3.februarja 2007 smo se ponovno zbrali na srečanju. V svoji sredi smo tokrat pozdravili predsednika pokrajinskega bratstva, brata Francija Birka ter patra Bernarda Jauka, predsednika kolegija duhovnih asistentov FSR. Obiskala sta nas, da pogledata, kako naše bratstvo živi in dela, pa tudi da pregledata naše knjige in dokumente.

Najprej nam je spregovoril brat Franci in poudaril, da je vizitacija v resnici bratski obisk. Prišel je  zato, da nas pohvali za vse dobro,  za katerega se trudimo in ga naredimo v svojem življenju, kajti z njim  vsi pišemo neke vrste evangelij - svojo življenjsko knjigo v duhu sv. Frančiška. Te besede je podkrepil s štirimi odlomki iz  Svetega pisma: Ps 103, Mr 6, 2 Tim, Heb.
Povedal je, da je te odlomke izbral zato, ker nam kažejo njegov odnos do Svetega pisma, hkrati pa nam govore besede, ki nam jih je  sam želel povedati.
Ob koncu se nam je na kratko predstavil tudi sam in želel, da se tudi mi predstavimo njemu. Vsi smo rade volje povedali nekaj besed. Zahvalil se nam je za to odprtost in poudaril, da se moramo zavedati lastne enkratnosti. V svoji vpetosti v družino, okolje … ima vsak svojo pot in tu smo najprej poklicani,  da prinašamo veselje, upanje, ljubezen, mir…
Sledila je sv. maša, ki jo je daroval pater Bernard, skupaj z našim duhovnim asistentom patrom Marjanom. Med pridigo je pater Bernard poudaril pomembnost Božje besede. Naš vzornik, sv. Frančišek, je globoko veroval v prisotnost Gospoda v Svetem pismu. Gospodova beseda je spremenila njegovo življenje in trudil se je, da bi jo do črke natančno izpolnil. Frančišek je vedel, da Gospod govori njemu osebno vsak dan posebej, prav tisti hip. In poslušanje je takoj spremenil v poslušnost in izpolnitev tega, kar mu je Gospod povedal. In prav tako poslušanje in izpolnjevanje je zahteval tudi od svojih bratov.
Frančišku Gospodova beseda ni glas, ki pride do njega, pač pa največja vrednota – sam Gospod je tisti, ki govori. Tako je Frančišek izenačil Božjo besedo in evharistijo.
Tudi mi moramo danes izkazovati Božji besedi enako spoštovanje, saj imamo tako velikega vzornika. Živeti evangelij pa je naša naloga za vse življenje.

Po sveti maši smo ob čaju nadaljevali v sproščenem klepetu. Pater Bernard se je kmalu poslovil, brat Franci  pa je nato, z vodstvom našega reda, opravil še pregled knjig krajevnega bratstva. 

Sestavila:  s.Irena
nazaj