(iz revije "Cvetje z vrtov svetega Frančiška" - Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv.Frančiška -
1.letnik iz leta 1880 )
ODPUSTKI
"Kaker je Bog v starem zakonu odpuščal grehe in večne kazni, ne pa vselej in precej tudi časnih kazni, ravno tako dobi v novem zakonu vsaki spokorni grešnik v zakramentu svete pokore odpuščenje grehov in večnih kazni. Ne pa tudi časnih kazni, katere mora terpeti, da zadosti po svoji moči pravici božji, ali na tem, ali na onem svetu...
Vender pa je sveta cerkev že v pervih časih tudi polajševala in odpuščala naložene kazni in pokorila, keder se ji je to koristno zdelo - in se vso pravico; saj ima oblast od Boga vezati in odvezovati. To je, ne samo grehe in večne kazni odjemati, ali priderževati jih, in grehom primerne časne kazni nalagati. Ampak tudi te časne kazni, ali deloma, ali celo popolnoma odpuščati, ako more to pridno biti vernikom. Tako odpuščenje časnih kazni se imenuje odpustek.
O nekih odpustkih beremo že v svetem pismu stare zaveze. Ko je prerok Jona od Boga poslan Ninivljanom pokoro oznanjeval in so se ti potem resnično spreobernili in spokorili - odpustil jim je Bog napovedano kazen. Tudi Sodomi in Gomori je bil pripravljen Bog prizanesti po prošnji Abrahamovi...
Navadno se je odpuščalo le nekoliko naložene pokore ali časnih kazni, kar se imenuje nepopolnoma odpustek. Nasproti, popolnoma odpustek pa je popolno odpuščenje vseh časnih kazni, koliker koli bi jih človek še moral terpeti, da zadosti Bogu za svoje grehe. Duša, ki bi se od telesa ločila, berž ko je dobila popolnoma odpustek, šla bi naravnost v nebesa..."
Nazaj
|
|