MAJ

Kot mavrica se v večnost
spet prelil je maj.
V slovo nam zapustil
pisane cvetove,
ponudil lačnim
rdeče plodove,
otožnim upanje,
da vrne se nazaj.

Odpirajo se soncu
srca na stežaj
in čutijo,
da bratje smo in sestre,
prepevajo,
da božji smo otroci.
Za hip se je spremenil svet
v nebeški raj.

(s. Roža Gantar)
Nazaj

ARHIV
Čas