Bratje in sestre FSR iz Krajevnega bratstva pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani  se srečujemo v okviru župnije pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani na Prešernovem trgu 4.
Srečujemo se dvakrat mesečno - prvo soboto v mesecu ob 15.30 h v Frančiškovi dvorani ter drugi petek v mesecu ob 20h  v Sattnerjevi sobi.

Vsako krajevno bratstvo FSR ima svoje vodstvo, ki organizira srečanja bratstva in skrbi za vzgojo ter primerno duhovno vsebino na srečanjih. Vodstvo krajevnega bratstva izvolimo vsake tri leta  izmed tistih bratov in sester, ki so izrekli v Frančiškovem svetnem redu  večno zaobljubo življenja po evangeliju po zgledu  svetega Frančiška Asiškega.
Naše krajevno bratstvo v tem mandatu  vodijo br.Peter Anton (predsednik), s.Romana Ana (odgovorna za vzgojo), s.Mojca (blagajničarka) in  s.Irena (tajnica).
Vsako krajevno bratstvo ima tudi duhovnega voditelja (duhovnega asistenta), ki je redovnik prvega reda. Duhovno asistenco za naše krajevno bratstvo je prevzel frančiškan p.Ambrož Mušič.

Krajevno bratstvo FSR pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani   je  samo eno  izmed  večjega števila krajevnih bratstev FSR ljubljanske nadškofije.
Le-ta  so združena  v Pokrajinsko bratstvo FSR Ljubljana. Predsednica Pokrajinskega bratstva FSR Ljubljana je s.Marjetka Birk.
Pokrajinska bratstva FSR so združena v Narodno bratstvo Slovenije. Predsednik Narodnega bratstva Slovenije je br. Metod Trajbarič.
Narodna bratstva velikega števila držav v svetu pa so združena v Mednarodno bratstvo FSR.

Po  zadnjih  evidencah  je v  svetu okoli 600.000 članov Frančiškovega svetnega reda.

Da bi tudi pravno opisali, kaj je FSR in kako smo urejeni, smo v nadaljevanju  izbrali še nekaj primernih besedil iz naših Konstitucij :

Člen 1

1. Vsi verniki so poklicani k svetosti in imajo pravico, da v edinosti s Cerkvijo hodijo po lastni duhovni poti.
2. Vod 2V Cerkvi je mnogo duhovnih družin z različnimi karizmami. Med te družine spada obnovljena Frančiškova družina, ki v svojih raznih vejah priznava sv. Frančiška Asiškega za očeta, navdihovalca in vzornika.
3. Vod 2 V Frančiškovi družini ima od začetka lastno mesto Frančiškov svetni red – FSR *.
Red je vtkan v organsko združenje vseh katoliških bratstev, katerih člani si po nagibih Svetega Duha z obljubo prizadevajo, da bi živeli evangelij po zgledu sv. Frančiška v svojem svetnem stanu in se držali Vodila*, ki ga je odobrila Cerkev.
4. V moči pripadnosti isti duhovni družini je Sveti sedež zaupal pastoralno skrb in duhovno asistenco FSR Frančiškovemu prvemu redu (frančiškani, minoriti in kapucini) in regularnemu tretjemu redu (RTR). To so »ustanove«, katerim pripada višje vodstvo po kan. 303 ZCP.
5. FSR je v Cerkvi javno združenje.

Deli se v bratstva na raznih ravneh: krajevno, pokrajinsko, narodno in mednarodno. Vsako bratstvo je v Cerkvi posebna pravna oseba.

Člen 2

1. Poklicanost v FSR je poseben poklic, ki oblikuje življenje in apostolsko delovanje svojih članov. Zato mu ne morejo pripadati tisti, ki so trajno vezani na drugo redovno družino ali ustanovo posvečenega življenja.
2. FSR je odprt vernikom vsakega stanu. Pripadati mu morejo:
– laiki (moški in ženske);
– škofijski kleriki (diakoni, duhovniki, škofje).

Člen 28

1. Bratstvo FSR ima svoj izvor v navdihu sv. Frančiška Asiškega, kateremu je Najvišji odkril evangeljsko bistvo življenja v bratski skupnosti.
2. Vod 20 »FSR se deli na bratstva na raznih ravneh« z namenom, da v urejeni obliki pospešuje edinost in medsebojno sodelovanje med brati in sestrami ter njihovo dejavno in skupnostno navzočnost tako v krajevni kot v vesoljni Cerkvi. FSR se bo poleg tega trudil za služenje svetu, posebej v življenju družbe.
3. Bratje in sestre se združujejo bodisi v krajevnih bratstvih, ki so ustanovljena pri kaki cerkvi ali redovni hiši, bodisi v osebnih bratstvih, ustanovljenih iz določenih razlogov, ki so veljavni in priznani v odločbi o ustanovitvi.

Člen 29

1. Krajevna bratstva se združujejo v bratstva na različnih ravneh: pokrajinski, narodni in mednarodni glede na cerkvene, ozemeljske ali druge kriterije. Usklajena in povezana so po določilih Vodila in Konstitucij. To je zahteva občestva med bratstvi za urejeno sodelovanje med njimi in za edinost FSR.
2. Vod 20 Ta bratstva, ki so v Cerkvi posebne pravne osebe, naj postanejo, če je mogoče, civilne pravne osebe, da bi lahko bolje izpolnjevale svoje poslanstvo. Narodni sveti imajo dolžnost, da dajo navodila glede razlogov in postopkov, ki se jih je treba držati.
3. Narodni statuti morajo določiti kriterije glede organizacije FSR v narodu. Prilagoditev teh kriterijev se prepušča pametni presoji odgovornih v določenih bratstvih in narodnem svetu.

Člen 30

1. Bratje in sestre so soodgovorni za življenje bratstva, ki mu pripadajo, in za FSR kot organsko celoto vseh bratstev po svetu.
2. Čut soodgovornosti bratov in sester zahteva osebno navzočnost, pričevanje, molitev, dejavno sodelovanje v skladu z zmožnostmi posameznika in morebitne naloge pri animaciji bratstva.
3. Vod 25 V družinskem duhu naj vsak brat ali sestra prispevata po svojih zmožnostih v blagajno bratstva, da bi tako zbirali sredstva, ki so potrebna za življenje bratstva in za njegove dejavnosti pri bogoslužju, apostolatu in dobrodelnosti. Bratstva naj prispevajo denarno pomoč in druge prispevke za podporo dejavnosti in delovanje bratstev na višji ravni.

Člen 31

1. Vod 21 »Na raznih ravneh spodbuja in vodi vsako bratstvo svet in minister (ali predsednik)«. Te službe so podeljene z volitvami v soglasju z Vodilom, Konstitucijami in lastnimi statuti. Samo v izjemnih primerih ali v prvem obdobju njihove ustanovitve morejo obstajati bratstva brez rednega sveta. To pomanjkljivost nadomesti svet na višji ravni samo za čas, ki je nujen, da bi si bratstvo opomoglo ali na novo zaživelo, da se usposobijo animatorji in izvedejo volitve.
2. Služba ministra ali svetovalca je bratsko služenje, obveza, da bo zavzet in odgovoren do vsakega brata in sestre ter bratstva, da bi se vsak uresničil v svojem poklicu in bi bilo vsako bratstvo pravo Frančiškovo cerkveno občestvo, dejavno navzoče v Cerkvi in družbi.
3. Odgovorni v FSR na vsaki ravni naj bodo bratje in sestre z večnimi obljubami, prepričani v veljavnost evangeljskega življenja v duhu sv. Frančiška. S širokim in velikodušnim pogledom naj pozorno spremljajo življenje Cerkve in družbe; odprti naj bodo za dialog, pripravljeni na dajanje in sprejemanje pomoči in na sodelovanje.
4. Odgovorni naj skrbijo za duhovno in tehnično pripravo in animacijo srečanj, tako v bratstvih kot v svetih. Skušajo naj vliti duha in življenje v bratstvo s svojim pričevanjem in naj predlagajo primerna sredstva za razvoj življenja bratstva in apostolske dejavnosti v duhu temeljnih izbir v FSR. Skrbijo naj za izvrševanje sprejetih odločitev in pospešujejo sodelovanje bratov in sester.

Člen 32

1. Predsedniki in svetovalci naj živijo in pospešujejo duha in resničnost občestva med brati in sestrami, med različnimi bratstvi ter med njimi in vso Frančiškovo družino. Mir in sprava v življenju bratstva naj jim bosta pri srcu pred vsemi drugimi stvarmi.
2. Vod 21 Vodstvena služba predsednikov in svetovalcev je začasna. Bratje in sestre naj se izogibajo vsakega častihlepja, pokažejo naj ljubezen do bratstva v duhu služenja in naj radi sprejmejo ali zapustijo katerokoli dolžnost.

Člen 33

1. Pri vodstvu in usklajevanju bratstev in reda naj se pospešujeta osebnost in sposobnost posameznih bratov in sester ter posameznih bratstev, in se spoštuje različnost v izražanju Frančiškovega ideala in različnost kultur.
2. Sveti na višji ravni naj ne delajo tega, kar more enako dobro narediti krajevno bratstvo ali nižji svet; spoštujejo in pospešujejo naj njihovo življenjskost, da bi tako enakovredno mogli izpolniti svoje dolžnosti. Krajevna bratstva in njihovi sveti naj si prizadevajo, da bodo izpolnili odločbe mednarodnega sveta in drugih svetov na višji ravni, in naj izvršujejo programe tako, da jih prilagodijo, če je potrebno, svojim razmeram.

Člen 34

Kjer razmere okolja in potrebe članov to zahtevajo, se morejo v življenju bratstva pod vodstvom istega sveta ustanoviti sekcije ali skupine, ki naj združujejo člane s sorodnimi interesi ali istimi delovnimi usmeritvami.
Takšne skupine morejo imeti posebna pravila glede srečanj in dejavnosti, da so le zveste zahtevam, ki izvirajo iz pripadnosti kakemu bratstvu. Narodni statuti določajo primerne kriterije za oblikovanje sekcij ali skupin.

Člen 35

1. Svetni duhovniki, ki spoznajo, da jih Sveti Duh kliče k deleženju pri karizmi sv. Frančiška v svetnem bratstvu, naj najdejo v njem posebno pozornost, ki je primerna njihovemu poslanstvu v Božjem ljudstvu.
2. Duhovniki v FSR se morejo združevati v osebna bratstva, da bi poglobili asketske in pastoralne spodbude, ki izvirajo iz življenja in nauka sv. Frančiška ter Vodila FSR, da bi bolje živeli svoj poklic v Cerkvi. Primerno je, da imajo duhovniška bratstva svoje statute, ki bi določali konkretne načine sestave bratstev, njihovih bratskih srečanj in duhovnega oblikovanja, hkrati pa naj poskrbijo, da bo njihova občestvena vez z vsem redom živa in dejavna.

Člen 36

1. V veliko pomoč pri duhovnem in apostolskem razvoju FSR morejo biti bratje in sestre z zasebnimi zaobljubami, ki si prizadevajo, da bi živeli v duhu blagrov ter so bolj razpoložljivi za kontemplativno življenje in služenje v bratstvu.
2. Ti bratje in sestre se morejo združevati v skupine po statutih, ki jih odobri narodni svet, če pa se te skupine razširijo preko narodnih meja, pa predsedstvo Mednarodnega sveta FSR.
3. Ti statuti se morajo ujemati s temi Konstitucijami.