(po knjigi  F.V.Faber "Duhovna rast krščanskega človeka")

TRI  POKRAJINE
V duhu sem si zamislil neke vrste zemljepisno karto duhovnega življenja. Razdelil sem jo na tri pokrajine kaj različnega obsega in značaja.
Najprej so začetki – to je čudovit čas, tako čudovit, da se njegove lepote nihče prav ne zaveda, dokler ne mine in se more človek le s tiho žalostjo ozirati za njim.

Potem se razprostira nepregledna pustinja, polna skušnjav, borb in težav. Tu nas čakata delo in trpljenje. Dobri in hudobni angeli letajo sem in tja. Težko je zaslediti potov in steza. Tla so spolzka in na vsakem koraku srečamo Jezusa s križem. Ta pokrajina je deset ali dvanajstkrat daljša od prve.

Potem pride kraj, kjer razsvetljujejo oko same gore, ki so lepo gozdnate in preprežene s samimi bistrimi potoki, pa tudi skalnate. Ta pokrajina je ljubka in hkrati divja. Čeprav je izpostavljena strahovitim viharjem, nam nudi tiste čudovite prizore, božajoč oko, ki so svojski planinam. To je pokrajina visoke duhovnosti, goreče molitve, pogumnega mrtvičenja samega sebe in mističnih preizkušenj, ko se kristijan vzpenja na višine nadčloveškega samozatajevanja in odpovedi.
In v tem tenkem in čistem zraku morejo dihati samo izbrane duše.

Pridružil se bom  duši, ki je pravkar zapustila prvo pokrajino, kjer se je z vso gorečnostjo podala  v plemenitem pogonu na pot novemu, duhovnemu življenju.  Stopila je na rob velike puščave, ki se razprostira med zelenimi tratami začetnikov in gozdnatimi gorami duš, ki imajo za seboj dolge preizkušnje in mrtvičenja.
Bog pokliče nekatere k sebi v času, ko so z začetniško gorečnostjo zahrepeneli po Njem. Druge šele, ko so dozoreli v milosti in se vzpeli na gorske višine. Toda največ jih na dolgi romarski poti umre v puščavi, eni prej, drugi pozneje.
Seveda je za vsakega od nas le ena ura ugodna, da umremo. In to je prav tista ura, ki jo je Bog določil, da nam pošlje smrt. Ker pa  velika večina pobožnih romarjev na poti do popolnosti umre v puščavi, zato hočem govoriti o njej: o puščavi dolgotrajne in potrpežljive vztrajnosti v ponižnih vajah prave čednosti… (se nadaljuje)

Srečni  začetek poti
Nazaj