VRNITEV

Kot izgubljeni sin
se vračam k Tebi,
dobri Oče,
z rokami,
polnimi sanj,
ki se sproti drobijo
in se vsipajo
med prsti
na tla.

Pelji me,
prosim,
v svojo zakladnico,
da se bom s prašnimi rokami
zagrebla
v čisto zlato
in prave bisere,
ki se ne bodo nikoli
zdrobili v prah.

(s. Roža Gantar)
Nazaj

ARHIV
Sama na poletni cesti
Maj
Čas