Bratje in sestre FSR smo se  v petek, 11.aprila 2008  zvečer   zbrali  v  Domu duhovnosti v Kančevcih, da bi se udeležili duhovnega kapitlja FSR Slovenije. Na kapitlju smo želeli premisliti in se pogovoriti   o tem,  kako  biti   glasnik veselja in upanja v današnjem času in v današnji družbi. Na kapitelj smo bili povabljeni duhovni asistenti, predsedniki in vzgojitelji iz vseh krajevnih bratstev Slovenije.

Prvi  večer  sta nama dobrodošlico zaželela predsednik Narodnega sveta FSR, br.Mirko Potočnik ter predsednik narodnega kolegija duhovnih asistentov br.Jaro Kneževič.

Nato smo z zanimanjem poslušali  nagovor p.Tarzicija Kolenka.
Predavanje p.Tarzicija si lahko preberete tukaj.   
                                                                                                                    

Naslednji dan je bil zelo deloven. Dopoldne smo poslušali predavanje "Glasniki veselja in upanja", ki ga je za nas pripravil brat Stjepan Lice iz Hrvaške.
Predavanje brata  Stjepana si lahko preberete tukaj.
                                                         

Po predavanju smo se z bratom Stjepanom še dolgo zadržali v pogovoru.  Z veseljem nam je spregovoril   o  življenju v  svoji družini ter o njegovem delu. Pričel je z besedami:

Se znamo zahvaljevati, biti hvaležni za vsako uro svojega življenja?
Evangelij se je hitreje širil, ko se je hodilo peš. Danes, ko se vozimo z avtomobili, letali, ko uporabljamo internet, pa se zdi, da smo se kristjani upočasnili ali ustavili.

Kje so možnosti, da živimo Frančiškov duh?
Dosti je mest, kjer na to pozabljamo. Iz našega žara, odnosa do ljudi … se mora videti, da smo glasniki velikega Kralja. Evangelija ne živimo zaprti med štiri stene, živimo ga, ko prihajamo v stik z drugimi. Tu (odnosi do podrejenih, do nadrejenih, na cesti, v službi…) se vidi, koliko smo res pripravljeni živeti evangelij ali pa zgolj sklepamo kompromise.

Kako živi kot pravnik?
Stjepan Lice je  tajnik pravne fakultete v Zagrebu. Bil je tudi v ministrstvu za šolstvo.
Pravo od njega nikoli ni zahtevalo ničesar, kar bi bilo v nasprotju z evangelijem. Ko se je to zgodilo, je dal odpoved.
V prvem trenutku se zdi, da si ob tem na izgubi, vendar se kasneje izkaže, da je stvar bila v korist.

                                                 

Kako aktivnosti in zadolžitve, ki jih ima, usklajuje z družino?
Kot družina so se naučili, da so povsod šli s starši tudi otroci. Tudi danes je še vedno tako – dosti stvari delajo skupaj. Potrebno je kvalitetno preživeti trenutke, ko so skupaj.         

Kako ravnati v situacijah v družini, ko je tema?
Sam Stjepan v svoji družini nima takih izkušenj.
Ljudje se pritožujejo, niso pa pripravljeni postaviti prioritet v svojem življenju.
Potrebno si je odgovoriti na vprašanje: Kaj je moj življenjski projekt? Kaj je v mojem življenju najbolj pomembno?
Življenje je kot turistični paket aranžma – ob ženi, možu, bratstvu FSR dobiš cel paket – če hočeš nekaj, moraš vzeti tudi vse ostalo.

Neki mož se je poročil z ženo, ki ni bila preveč lepa. Pa ga je njegov sosed vprašal, kako se je lahko poročil s tako grdobo. Mož je odgovoril: »Ona je lepa.« »Pa kako je lepa?« »Če bi jo gledal z mojimi očmi, bi tudi zate bila lepa!«

Kako spoznavajo evangelij, da ga lahko živijo (v družini, v bratstvu FSR)?
V FSR sta z ženo vstopila v 80 letih. Pred tem je FSR bil v zatonu – ko sta vstopila, so se ljudje norčevali iz njega. Nekdo je bil presenečen ob tem, da je v FSR, češ, da so to same stare babice. Pa je Stjepan rekel, da to ne drži. In ko ga je vprašal: »Kdo potem je v FSR?« se je odgovor glasil: »Babice in jaz!«

Ko je izrekel svojo obljubo, se je vse spremenilo – v odnosu do njega samega, do drugih, do Boga. Frančiškov svetni red je dal obliko njegovemu krščanstvu.

Ob tem ni potrebno vsega oznanjati z besedami. Male sestre Charlesa de Foucoula imajo za pravilo, da nikjer ne govorijo, oznanjajo evangelija, ampak da z vsem svojim bitjem izžarevajo evangelij.

Vsi najdemo različna opravičila za svoja dejanja. Življenje vedno ponuja vedno nove priložnosti.
Danes živimo dosti boljše, kot so ljudje živeli včasih, hkrati pa se dosti bolj pritožujemo, kot so se oni. Potrebno je zavedati se težav v življenju, hkrati pa je potrebno opogumljati ljudi okrog sebe.

Grozno je, ko kdo reče; naša družina funkcionira. Ljudje nismo stroji! Živimo!
Danes nismo življenjsko ogroženi, smo pa premaknili svoje kriterije navzgor (zdi se da brez računalnika, mobilnega telefona ne bi preživeli, čeprav to še zdaleč ne drži).

Kako živi bratstvo FSR?
Bratstvo FSR na Kaptolu v Zagrebu je že kar preveliko bratstvo – v njem je 300-400 sester in bratov. Bratstvo v svojem apostolatu izvaja naslednje dejavnosti: obiskovanje starejših duhovnikov, bolnih (tudi ne ljudi iz FSR), javna kuhinja, objavljajo Brat Frančišek (revijo), organizirajo romanja (vsako leto v Assisi), duh Assisija, aktivni so v okoljevarstvenih dejavnostih, zbirajo knjige, ki jih prodajajo in denar namenijo siromašnim, podpiranje misijonarjev, duhovne vaje, …

Sklepna misel
V Katoliški cerkvi je več lepih oblik duhovnosti, Frančiškova duhovnost pa je prelepa.
Srce le-tega je evangelij. Z njim se je potrebno več družiti.. In ga spraševati, kako naj živimo?
V raznih življenjskih obdobjih nam govori različno. Vedno pa govori v prid volji in veselju do življenja..

                                                       

V soboto popoldne smo se bratje in sestre znova zbrali, da bi se tudi med seboj o vsem pogovorili.
Pričeli smo z delom po skupinah.  V skupinah smo se pogovarjali o treh vsebinah:

                                                           
MOLITEV

1. Brez jutranje molitve čez dan nekaj manjka
2. Je kot skala, ki drži življenje
3. Z njo dobim harmonijo z Bogom, ki pomeni svobodo
4. Brez nje ni blagoslova pri delu
5. Z njo se predam v Božje roke
6. Z njo sem uravnotežim na poti za Kristusom
7. Je kapital, ki nas dviga k Bogu
8. Pomaga vstati po padcu

Nato smo iskali namene naše molitve - zase, za druge, oddaljene, v zahvalo, za prijatelje in sovražnike, mlade družine, za otroke na razpotju, za življenje, za močnejše …
In se na koncu ustavili pri obliki molitve: posameznikova, skupinska, jutranja, večerna molitev, hvalnice, večernice, v tišini, rožni venec.

Bilo je tudi nekaj predlogov:
Ozavestili bi radi molitev Angelovega češčenja, sploh ker smo v letu družine – naj to molitev namenimo vsak dan za družine.
Truditi se moramo za molitev ob evangeliju – da bo postal naše življenje (sploh, ker je to del naše obljube).
Na vsakem bratskem srečanju ne sme manjkati premišljevanje o Božji besedi in medsebojna podelitev tega, kar nas je v njej nagovorilo  (ne gre samo za to, da zgolj preberemo odlomek, ampak da se ob njem tudi ustavimo).

BRATSTVO
Med pogovorom na delavnici smo bratje in sestre izmenjali veliko dobrih misli in predlogov:

-V bratstvu zmoremo premostiti vse težave, ki so jim bratstva izpostavljena in ki prihajajo ali od znotraj (iz bratstva samega) ali od zunaj (okolje, javno mnenje …).
-Obstaja razlika med tistimi bratstvi, ki delujejo v župnijah, kjer ni bratov prvega reda in tistimi, ki delujejo znotraj samostanov.  Včasih ponekod nimajo niti duhovnega asistenta. Ta bratstva naj vztrajajo pri svoji prošnji, da bi dobili duhovnega asistenta.
- Potrebno bi bilo poudariti (poživiti) delo sveta krajevnega bratstva.
-V zvezi s Frančiškovim duhom vesoljnega bratstva, je bila ugotovitev, da je onesnaženje okolja lahko duhovno in stvarno in FSR lahko tu pomaga:

1. z majhnimi koraki, sam pri sebi (sortiranje odpadkov recimo, peš – hoja, poraba elektrike …)
2. večji koraki – reagiranje pri večjih projektih, ki grozijo naravi

-Ugotovljeno je bilo, da je premalo, če se krajevna bratstva srečajo le enkrat mesečno, da bi lahko res živeli bratstvo.
-Glede na stanje bratstev je težko najti enotno obliko za vse različne skupnosti, ki so znotraj FSR.

SLUŽENJE
V delavnici so se ustavili pri štirih vprašanjih :
Kaj je zame služenje?
Pričevanje, molitev, življenje po evangeliju, izpolnitev zadolžitev in ljubezen do bližnjega ki se kaže v tem, da prepoznamo njegovo potrebo in mu pomagamo.

Kje in kako lahko služimo v bratstvu?
S tem, da smo skupaj, s pozitivno energijo, s skupnim načrtovanjem (dolgoročni plan), z vzpodbudo, z uvajanjem, z molitvijo, podporo.

Kje so naše rezerve, kaj bi lahko izboljšali?
Služenje je dar, zanj moramo biti hvaležni, potrebno ga je uporabljati. Molitev ostaja še naprej pomembna, ko stopamo do drugega in mu poskupamo pomagati.
Časa imamo vsi dovolj, pomembno je samo, kaj je naša prioriteta.
Potrebno je iskati sodelavce – vsi v bratstvu smo odgovorni za bratstvo.
Potrebno se je organizirati in narediti načrt tudi na področju služenja– natančno določiti čas za neko dejavnost.

Kaj lahko naredimo za prepoznavnost FSRja?
-Potrebno je, da  se zavemo kaj pomeni poslanstvo v FSR in da to živimo v polnosti.
-Izkoristiti je potrebno moč bratstva – povezava z župnijo, s samostansko skupnostjo, po redovih.
-Prepoznavni smo z obiskovanjem drugih (sestre in brate FSR, ostarele, osamljene…) ali preko 
 Duha Assisija.
-Izkoristiti je potrebno primere dobre prakse (jih najprej videti, predstaviti in potem uporabiti)..
-Manjka nam prepoznavnost preko medijev – biti v župnijskih oznanilih, narediti si oglasno desko, laiki lahko več sodelujemo pri Bratu Frančišku, smo v pomoč s svojim pričevanjem  pri ljudskih pobožnostih, izkoristiti moramo tudi moderno tehnologijo za obveščanje in prepoznavnost.
-Dobro je, da se vprašamo, kaj lahko novinci najdejo v bratstvu FSR – jim nudimo dovolj?

Predlogi:
Dati v javne tiskane medije našo zgodovino.
Pomoč prvemu in drugemu redu pri različnih dejavnostih.
Vedno znova se moramo vračati k Vodilu in Konstitucijam, ter jih predelovati.
Osvetlimo svetnike tretjega reda (njihovi življenjepisi …).
Več bi morali narediti na področju ekologije.

Že popoldne so prišli med nas  mladi iz FRAME na Hrvaškem.

                                               

Med tem ko smo se bratje in sestre pogovarjali na delavnicah, so mladi iz FRAME že pridno vadili igro o sveti  Elizabeti Ogrski, ki so nam jo zvečer zaigrali.
 
                                              
                                                     

V nedeljo dopoldne smo nadaljevali z delom.Vsi člani kapitlja smo skupaj oblikovali  besedilo Poslanice, ki naj bi podčrtala izzive za življenje v krajevnih bratstvih in dala konkretne predloge za izvajanje teh smernic. Sama poslanica sicer nima zavezujočega značaja (ni na ravni Vodila ali zakonov), potrebno jo je vzeti kot bratsko spodbudo, da bi se življenje v krajevnih bratstvih (njim je namenjena) lahko še bolj razmahnilo, da bi sestre in bratje FSR še bolj zavestno živeli svojo osebno odločitev za hojo za Kristusom po zgledu svetega Frančiška.
Naš duhovni kapitelj FSR smo veselo zaključili s petjem pri sveti maši.

           

Povzetek po zapisniku pripravila s.Emanuela
nazaj