NAŠI  BLIŽNJI

(iz knjige  dr.Jožeta Ramovša  "Kakovostna starost" -
objavljeno z dovoljenjem dr.Ramovša)

RAZMERJE  IN  ODNOS
V slovenščini sta dve besedi, ki ju uporabljamo za opisovanje povezanosti med ljudmi : razmerje in odnos.

* RAZMERJE je tisto, kar se da meriti; nekaj količinskega. Razmerja med ljudmi so ekonomska, pravna, sorodstvena... Tudi zgolj duševne vezi med ljudmi, to se pravi čustvene, razumsko preračunane in iracionalne, so razmerja. Medčloveška razmerja so neosebne materialne, duševne in socialne danosti, pa naj se jih zavedamo ali ne.
V medčloveških razmerjih drug drugega "uporabljamo" za preživetje.
Za sožitje so urejena razmerja med ljudmi življenjsko pomembna. Pregovor pravi: "Čisti računi, dobri prijatelji." Poštenje in pravičnost sta kreposti urejenih medčloveških razmerij.

* ODNOS pa je osebno človekovo stališče, ki izhaja iz njegove svobode in odločitve. Je nekaj notranjega, duhovnega, izvirno človeškega in osebno enkratnega. Je torej kakovost v povezanosti med ljudmi, ki se jasno razlikuje od razmerja. Medčloveški odnos nastane, živi in umira, ko drugega človeka – ki je radikalno drugi in ne zgolj v funkciji do mene – spoznam in mu osebno "odnašam" sebe: svojo ljubečo naklonjenost, sovražno zavrnitev ali ravnodušen prezir. Kreposti dobrih medčloveških odnosov sta ljubezen in dobrota z vsem, kar iz njiju sledi, na primer spoznavanje in sprejemanje drugega, kakršen je, upoštevanje razlik, obojestransko bogatenje in podobno.

Medčloveški odnosi so zelo različne kakovosti. Njihov kakovostni vrh je temeljni medčloveški odnos. Ljudje v temeljnem odnosu so drug drugemu na voljo v vsem, kar so in kar premorejo, seveda smiselno, ne slepo ali v podrejeni odvisnosti, prav tako ne vsiljivo ali polaščevalno ali grabežljivo. Gre za veliko človeško odprtost drugega drugemu, za medčloveški odnos, v katerem se vsak od udeležencev počuti duhovno doma...

Kjer prevladuje temeljni medčloveški odnos, so mu podrejena vsa medčloveška razmerja; na primer pri dobrem medčloveškem odnosu med starši in otroki je dolžnost  vzdrževanja nemoteče v ozadju.

In narobe: če prevladuje med ljudmi človeško odtujeno, zveriženo ali pa tudi čisto urejeno brezosebno razmerje, podredi, prekrije in zablokira sledi medčloveškega odnosa. Če na primer pri odraslih otrocih do ostarelega očeta prevladuje tržno razmerje "daj-dam", se bodo skušali kar najbolj izogniti njegovemu vzdrževanju in na vse načine pridobiti čim več njegovega premoženja.
Nazaj

ARHIV
V spomin na sestro Ivanko - februar 2007
POVEZAVE  med ljudmi - januar 2007
Kaj  je  SKUPINA - september 2006