simbol KB FSR
FRANČIŠKOV   SVETNI   RED
KRAJEVNO BRATSTVO pri MARIJINEM OZNANJENJU v LJUBLJANI
Nazaj Novosti Napovednik Oglasna deska Simboli Kazalo Povezave Domov

 

PESEM


OČE, V  TVOJE  ROKE  IZROČAM  SVOJO  STAROST

Nebeški oče,
v Tvoje roke izročam svojo starost.
Tebi, ki si večno mlad,
ki si večno življenje in nenehno upanje,
izročam svojo starost,
vse njene tegobe, vso njeno betežnost,
vse njeno odmiranje,
ki nepreklicno vodi v smrt.

Izročam Ti svoje pekoče, izmučene oči
in svoj vedno bolj zamegljen pogled.

Izročam Ti svoja ušesa,
ki zaznavajo vse manj in manj zvokov,
vse manj in manj besed.

Izročam Ti svoj nagubani obraz,
ki mu ne pomaga več nobena krema.

Izročam Ti svoje tresoče roke z rjavimi pegami,
izstopajočimi modrimi žilami in odebeljenimi členki.

Izročam Ti svoje noge,
ki se tako hitro  utrudijo,
in njihov negotov, drsajoč korak,
ki ne more več, kamor bi hotel.

Izročam Ti svojo pozabljivost,
saj se tolikokrat ne morem spomniti
niti priimka kakega dobrega znanca,
niti tega, kaj smo prejšnji dan jedli za kosilo.

Izročam Ti svojo raztresenost.
Neprestano iščem očala, ker ne vem, kam sem jih odložila,
in v trgovini pozabim kupiti pol stvari.

Izročam Ti svojo nepotrpežljivost,
saj neizmerno trpim,
če moram pri zdravniku, v banki ali trgovini čakati v vrsti.

Izročam Ti svojo vzkipljivost in jeznoritost,
saj hočem, da se vse zgodi takoj
in tako, kot sem si zamislila jaz.

Izročam Ti svojo negotovost –
ne znajdem se več v tem svetu,
ker se tako hitro spreminja –
in svoj strah pred novimi izzivi.

Izročam Ti svojo starčevsko trmo,
ko se z vsemi močmi oklepam ustaljenih navad
in nočem niti poizkusiti, kaj šele sprejeti, kaj novega.

Izročam Ti svojo dolgoveznost,
saj vsako stvar pripovedujem na dolgo in široko,
tako da se me že naveličajo poslušati.
Samo poglej, kako dolga je že ta moja molitev!

Izročam Ti svojo pretirano zaskrbljenost.
Mnogo hudega sem doživela,
zato tolikokrat vidim pred seboj le sence in temo.

Izročam Ti svoje srce, še zmerom polno hrepenenja,
ki pa je tolikokrat usmerjeno nazaj v preteklost,
v mlada leta, in se izgublja med njimi,
ker v prihodnosti vidi le onemoglost, bolezen in smrt.

Pa vendar si na koncu vsakega hrepenenja Ti, nebeški Oče,
ki si večna mladost in nenehno upanje,
zato upodobi moje srce po svojem srcu,
da bo kljub starosti večno mlado,
polno življenja in pričakovanja,
pričakovanja večne sreče in veselja.

V tvoje Božje roke, dobri Oče,
izročam svoje ostarelo telo in svojo ostarelo dušo.
Blagoslovi ju, posveti in očisti primesi grešnosti,
da Ti bom mogla še naprej
s svojimi opešanimi, slabotnimi močmi
vdano in zvesto služiti.

(s. Roža Gantar)
Nazaj


ARHIV
Vrnitev
Sama na poletni cesti

Maj
Čas

molitev