FRANČIŠKOV SVETNI RED KRAJEVNO BRATSTVO pri MARIJINEM OZNANJENJU v LJUBLJANI |
|
(po knjigi F.V.Faber "Duhovna rast krščanskega človeka")
Prvi način je ta, da si vsak dan izprašamo vest. Ta navada bo kmalu pripomogla k temu, da bomo na sebi marsikaj opazili in spoznali, kar ni prav. Nikakor pa ne svetujem, da bi kdo iz tega delal prenagle zaključke, dokler čas in budnost nista teh opazovanj potrdila in sicer v različnih okoliščinah in celo v popolnoma nasprotujočih si skušnjavah. Drugi način je podoben prvemu, a je lažji, ker ne zahteva tako vsestranske in neprestane pozornosti. Ta način je v tem, da smo pozorni na vsako nenavadno vzradoščenost ali otožnost, ki razburi našo dušo, ne da bi vedeli, kaj je temu pravzaprav vzrok. Potem pa poskušamo raziskati, od kod to nenavadno razpoloženje izvira. Zelo verjetno je, da je vzrok v tem, da smo ustregli naši prevladujoči strasti, ali pa v tem, da je nismo zadovoljili. Zelo nepazljiv mora biti, kdor še ni na sebi izkusil te menjave veselega razpoloženja in duševne potlačenosti. Nadalje: hodimo k spovedi več ali manj pogosto in se obtožujemo svojih malih grehov in napak ter nepopolnosti. Gotove napake pa se venomer ponavljajo. Celo jezi nas in nam preseda, da so naše spovedi vse tako enolične. Vse se sučejo okoli treh ali štirih pregreh. Če smo vestni, lahko točno ugotovimo, kakšni so pravzaprav ti grehi, tako da njihovo bistvo z vso nravstveno resnobo še bolj preiščemo. Tako bomo lahko odkrili, od kod izvirajo in katere okoliščine so pripomogle k temu, da so se mogli v toliki meri razviti. Skoraj v vseh primerih se bo pokazalo, da izhajajo iz enega in istega vira. Kdor je odkril ta vir, je odkril svojo prevladujočo strast.
|