(po knjigi  F.V.Faber "Duhovna rast krščanskega človeka")

NORMALNO STANJE  V  DUHOVNEM  ŽIVLJENJU
Na prvi pogled se zdi, da v duhovnem življenju sploh ni nekega enakomernega in  normalnega stanja, saj se nam kaže kot neprestano napredovanje in dogajanje. Vse to nas nikoli ne zadovoljuje in  nas bi razočaralo tudi, če bi doseglo najvišjo točko, zakaj vedno bi bilo daleč pod tem, kar  pričakujemo.
Izkušnje svetnikov nam kažejo neprestano meno luči in sence,  prizorišče je vsak hip drugo. Vse se spreminja, nič ne kaže trdnega pravila. Vse je nemirno in nas preseneča ter bega. Zdi se, da ena stvar drugi nasprotuje, tako da nam je nemogoče priti do trdnih in zanesljivih zaključkov. Kakor pokrajina, ki se polagoma pred našimi očmi razgrinja, duhovno življenje ne kaže prave enotnosti.
Če ga gledamo kot romanje, drži strmo v hrib. Steza venomer zavija in vedno imamo občutek, da  smo zgrešili in da ne bomo dosegli kraja, kjer bi lahko oddahnili, da bi dosegli vrh.

Navkljub temu  duhovno življenje pozna neke vrste normalno stanje. To normalno stanje je sestavljeno iz treh duševnih razpoloženj, ki se menjajo. Včasih si ta tri razpoloženja slede drugo za drugim, tako da vsako od njih  nekaj časa v naši duši prevladuje. Včasih dve hkrati zavzemata prestol. Včasih vsa tri združeno vladajo in vplivajo na našega duha.
To so : BORBA, UTRUJENOST  in   MIR.

BORBA zahteva potrpljenje.
Če smo UTRUJENI, ne smemo imeti strahu pred ljudmi in moramo prezirati svet in njegovo mnenje.
Naš dušni MIR pa se mora opirati na mrtvičenje (askezo), da se ne zruši. Brez mrtvičenja ne moremo mirno spati.

V naslednjih mesecih  si bomo podrobneje ogledali vsa tri  razpoloženja, ki označujejo normalno stanje našega duhovnega prizadevanja in življenja.  Nato pa  bomo  razglabljali še  o potrpljenju, strahu pred ljudmi in mrtvičenju.

Nazaj

ARHIV
Boj proti prevladujoči strasti
Kako odkriti prevladujočo strast
Kaj je prevladujoča strast
Tri pokrajine
Srečni  začetek poti