(po knjigi  F.V.Faber "Duhovna rast krščanskega človeka")

3.BORBA - normalno stanje v duhovnem življenju
Poleg  že opisanih sovražnikov, proti katerim se moramo boriti na naši duhovni poti,  moramo nazadnje omeniti  še  preveliko domačnost  z Bogom. Ta se predvsem kaže v naših molitvah, v prejemanju svetih zakramentov ter v načinu, kako se borimo proti skušnjavam.
Lahko rečemo, da je občevanje z Bogom  težka stvar, ki mora zbujati sveti strah. Tudi  Boga ljubiti  je težka, lahko bi rekli celo  drzna stvar. Le njegovo usmiljenje  je  to veliko predpravico spremenilo v zapoved: »Ljubi  Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo.«
Vendar pa je težko ljubiti goreče in z vsem srcem in hkrati spoštljivo. Zato se pri mnogih uleže na ljubezen prevelika domačnost, ki  ljubezen  zamori, kakor zamori cvetlico slana.

Domačnost pri molitvi  je v tem, če uporabljamo besede, ne da bi jih pretehtali, če se nemarno vedemo, če dajemo svetim osebam in stvarem neprimerne, pretirane ali pa premalo spoštljive in sladkobne pridevnike, če smo za vsako  malenkost  zagrenjeni  in  samo tožimo pred Bogom.

Domačnost pri spovedi se kaže v tem, da si izprašamo vest samo površno, da se kar na hitro pokesamo, ne da bi se Bogu zahvalili  ter  da zadoščevanju  in pokori ne polagamo zadostne  važnosti.  Kakor da smo mi privilegirane duše, ki imajo pravico, da  si  kaj takega  dovolijo s predragoceno Kristusovo  Krvjo, ki nas je odrešila.

Domačnost  pri prejemanju evharistije je v tem, da se na sveto obhajilo dostojno ne pripravimo in se zanj samo površno zahvalimo. Kakor da  bi itak vse naše pobožno življenje bilo zadostna in vredna priprava in zahvala. In kakor  da je dokaz svobode duha, če smo lahko tako domači s svetim zakramentom svetega Rešnjega Telesa.

Domači pa ne smemo biti niti s skušnjavami. Taka domačnost nas pripelje do tega, da izgubimo gnus pred njihovo grdobijo in nečednostjo. Nič več nismo tako odločni  in  urni, kadar jih je treba zavrniti in naše sovraštvo do njih pojema. Ne navdajajo nas več tako s strahom kakor prej  in domišljamo si, da smo že tako zelo utrjeni v tej ali oni posebni čednosti, da sploh ne moremo več pasti…

Vse to so domačnosti, ki na noben način niso v soglasju s spoštovanjem, ki smo ga dolžni neizrekljivemu božjemu  veličastvu.

se nadaljuje…
Nazaj

ARHIV
Borba2del
Borba1del
Kakšno je normalno stanje v duhovnem življenju
Boj proti prevladujoči strasti
Kako odkriti prevladujočo strast
Kaj je prevladujoča strast
Tri pokrajine
Srečni  začetek poti