(po knjigi  F.V.Faber "Duhovna rast krščanskega človeka")

UTRUJENOST - normalno stanje v duhovnem življenju  - nadaljevanje

3.ENOLIČNOST
Tretji vzrok utrujenosti  na naši duhovni poti  je ENOLIČNOST duhovne borbe. Vedno eno in isto! Kakor jetnik smo, ki je vsak dan vse bolj nesrečen, pa naj je njegova ječa še tako prostorna in udobna. Kakor hitro se zjutraj popolnoma prebudimo in zavemo, že se spomnimo, da je napočil novi dan našega ujetništva, čigar enoličnosti ne bo prekinila nobena stvar. Spet nam upade srce, brez utehe se zopet zgrudi duša in je pobita, čeprav jo je bil poživil še tako sladek in krepak spanec. Tako se godi vsakomur, kdor roma po poti, ki pelje k Bogu. Ali bo vedno samo borba? Ali pritisk ne bo nikoli popustil? Ali bomo vedno oblegani?    Tihi,  notranji odgovor je NIKOLI. Tako postane borba, ki se dan za dnem ponavlja brez spremembe, neznosna.
Vzemimo kot  primer dve  slabosti, ki smo jim pogosto podvrženi – na primer razbrzdanosti svojega jezika ali preveliki slasti po jedi in pijači. Boj proti tem slabostim in slabim razvadam nas utrudi in nam postane zoprn, še preden dosežemo kakršen koli uspeh v svojih prizadevanjih.

4. POČASNO NAPREDOVANJE
Naša utrujenost izhaja tudi iz tega, da se nam zdi, da  NAPREDUJEMO veliko PREPOČASI glede na  vloženi čas. V kolikor doživljamo duhovne uspehe, nas le-ti varujejo pred utrujenostjo in naveličanostjo. Vesela razburjenost nam pomaga naprej in dovaja naši naravi iz skrivne zaloge novih sil.
Porazi pa naravo utrujajo. Na primer počasna hoja že sama po sebi človeka utruja bolj  kakor hitra in bodra. Podobno pomorščaki veselo in hitro tekajo po ozkem prostoru  ladijskega krova, v kolikor pa morajo za pogrebom, jih že počasni korak pogreza v žalost in so pobitega duha.  To je prispodoba tega, kar čuti duša, ki zaradi svojega počasnega napredovanja po poti popolnosti izgublja ves svoj naravni pogum.
Človek  mora biti ves prešinjen od nadnaravnih počel življenja, preden si lahko prizna, da je dosegel nek duhovni napredek.  Tako ima lahko  za neizmerni napredek, če je zavrnil eno samo slabo misel, če je občutno pokoril en sam napad slabe volje ali če je zmagovito potlačil en sam izbruh grde zavisti.
In v resnici je vsak tak podvig za nas večje vrednosti, kot ves svet, zakaj všeč je Bogu, ki nam je s svojo milostjo prišel na pomoč.
Enako je velik napredek en sam pobožen vzdih: »Bog bodi zahvaljen!«, kadar nas zadene kakšna nesreča. Vse to je neprecenljive vrednosti na poti do našega visokega cilja.

se nadaljuje…
Nazaj

ARHIV
Utrujenost-1del
Borba-3del
Borba-2del
Borba-1del
Kakšno je normalno stanje v duhovnem življenju
Boj proti prevladujoči strasti
Kako odkriti prevladujočo strast
Kaj je prevladujoča strast
Tri pokrajine
Srečni  začetek poti